Rumena pega: kako ohraniti dober vid?

Rumena pega je najbolj občutljiv del mrežnice, zaradi katerega lahko zaznavate barve in razlikujete podrobnosti, potrebne za branje, pisanje in prepoznavanje obrazov. Precej pomemben del očesa, kajne? Preberite, kakšen čudež narave je rumena pega in kako jo ohranjati zdravo.

rumena pega omogoča oster vid pri starejšem moškem na sliki

Zaradi rumene pege lahko berete ta članek.

Kaj je rumena pega in kakšne so njene funkcije v očesu?

Rumena pega se imenuje tudi makula, kar izhaja iz latinskega izraza macula lutea, pri čemer macula pomeni pega, lutea pa rumena. Gre za najbolj občutljiv del naše mrežnice, ki se nahaja v zadnjem delu očesa. Velika je samo okoli 5 mm, a je odgovorna za centralni vid, sposobnost zaznavanja barv in razlikovanje podrobnosti, ki jih potrebujemo za branje, pisanje in prepoznavanje obrazov. Rumena pega ali makula tako predstavlja mesto najostrejšega vida, preostali del mrežnice pa zagotavlja periferni ali stranski vid.

Kakšna je anatomija rumene pege?

Za začetek osvetlimo anatomijo mrežnice, na kateri leži rumena pega. Mrežnica je pravzaprav izrastek možganov, sestavljena pa je iz živčnega tkiva oziroma živcev, imenovanih fotoreceptorji. V mrežnici se nahajata dve vrsti fotoreceptorskih celic: glede na obliko in njihovo nalogo jih delimo v čepnice ter paličnice. Gre za majhne živce za zaznavanje svetlobe, ki vstopa v oko, in se z njihovo pomočjo pretvori v električni impulz. Ta potuje v možgane, ki nato signal interpretirajo kot sliko. To v bistvu pomeni, da z očmi gledamo, z možgani pa zares vidimo. Barvno gledanje omogočajo čepnice, ki za delovanje potrebujejo močnejšo osvetlitev kot paličnice. Te so odgovorne za črno-belo gledanje in jim zadošča že zelo malo svetlobe.

V rumeni pegi je največja koncentracija čepnic oz. fotoreceptorskih celic, ki so odgovorne za barvni vid in sposobnost zaznavanja podrobnosti. Če smo natančni, jih je največ v vdolbinici rumene pege, ki se strokovno imenuje fovea centralis. Ne boste verjeli: tam se nahaja kar 140.000 čepnic na 1 mm², paličnic pa tam ni.

Zakaj je rumena pega rumene barve?

Morda se sprašujete, čemu se makula imenuje tudi rumena pega. Dejstvo je, da je makula rumenkaste barve, kar je precej zanimivo, saj je sicer mrežnica rdeča. Rumena pega je obarvana rumeno zaradi makularnih pigmentov (luteina in zeaksantina), ki ju sicer v telo vnesemo s hrano, predvsem z zeleno listnato zelenjavo. Precej dober razlog, da si čim večkrat privoščite vsaj zeleno solato, kajne?

Mrežnica in rumena pega imata v očesu pomembno nalogo.

Kakšne bolezni lahko doletijo rumeno pego?

Kar nekaj bolezni lahko doleti rumeno pego in s tem ogrozi vaš vid:

Starostna degeneracija makule oz. rumene pege: gre za degenerativno bolezen rumene pege, ki se pojavlja z naraščajočo starostjo in je eden glavnih vzrokov za trajno okvaro vida po 50. letu.

Diabetični makularni edem (DME): edem na rumeni pegi nastane zaradi puščanja žilic v mrežnici, ki so poškodovane zaradi sladkorne bolezni (diabetična retinopatija).

Centralna serozna retinopatija: bolezen povzroči nabiranje tekočine pod mrežnico, ki lahko vpliva tudi na rumeno pego in povzroči zamegljen vid. Vzrok bolezni ni znan, a je verjetno povezan s stresom. Najpogosteje se pojavi pri moških v srednjih letih.

Luknja v makuli: gre za majhno razpoko v rumeni pegi, ki lahko povzroči zamegljen ali popačen vid. Ponavadi gre za starostno spremembo v očesu. Če težave ne zdravimo, lahko pride do odstopa mrežnice – resnega stanja, ki lahko ogrozi vid in zahteva takojšnji zdravniški pregled.

Makularne distrofije: makularne distrofije so podedovana stanja, ki vplivajo na centralni vid. Pojavijo se že v otroštvu, a marsikdo diagnozo dobi šele v odrasli dobi. Najpogostejša oblika makularne distrofije je Stargardtova bolezen.

Podrobno o starostni degeneraciji rumene pege

Najpogostejša bolezen, ki prizadene rumeno pego, je nedvomno njena starostna degeneracija. Je posledica daljšanja življenjske dobe prebivalstva, saj je najpogostejši vzrok nepovratne okvare vida pri osebah, starejših od 50 let. Zanjo zboli več žensk kot moških, začne pa se pojavljati po 50. letu, nato s starostjo njena pojavnost še narašča.

Bolezen najprej ne povzroča nobenih težav, sčasoma pa se začne vid slabšati. To so najpogostejši simptomi bolezni:

težave pri branju brez dodatne svetlobe,
predmete vidite zamegljeno, nepravilnih oblik, velikosti in barv,
občutek, da predmeti poskočijo, ko se osredotočite nanje,
težave pri vožnji,
težave pri razločevanju podrobnosti,
temna ali slepeča pika v centralnem vidu.

Primerjava vida: zdrave oči in oči z starostno degeneracijo rumene pege.

Obstajata dve obliki bolezni:

suha ali atrofična oblika: velja za počasno obliko starostne degeneracije rumene pege, pri kateri pride do postopnega slabšanja vida, saj celice v mrežnici odmirajo, nove pa ne nastajajo.

vlažna ali neovaskularna oblika: do nje pride zaradi razraščanja abnormalnih krvih žilic v rumeni pegi. To lahko vodi do zapletov v obliki krvavitev ali brazgotinjenja. Ta oblika bolezni je redkejša, vendar ponavadi napreduje hitreje, saj lahko vodi v izgubo vida že v nekaj mesecih ali celo tednih.

Vzroki za pojav bolezni niso popolnoma znani. Večinoma jo povezujemo s staranjem, vse več pa je dokazov, da se lahko pojavi tudi zaradi genetskih dejavnikov. Na razvoj bolezni lahko vplivajo naslednji dejavniki tveganja:

staranje (tretjina starejših od 75 let ima starostno degeneracijo rumene pege),
spol (za boleznijo zboli več žensk kot moških),
dolgotrajna izpostavljenost soncu (UV-sevanje lahko poškoduje mrežnico),
debelost (2,5-krat več možnosti za razvoj bolezni imate, če je vaš indeks telesne mase višji od 30),
premalo gibanja (zaradi premajhnega dotoka kisika k mrežnici lahko pride do odmiranja celic v rumeni pegi),
visok krvni tlak (žilice v očesu se zožijo, zato je dotok kisika zmanjšan),
kajenje (kadilci imajo do petkrat večje možnosti za pojav bolezni, saj kajenje zmanjša dotok kisika do oči),
dednost.

Ponavadi je za pojav bolezni kriv preplet različnih dejavnikov. Glede na prebrano, se gotovo sprašujete: Je bolezen z zdravim življenjskim slogom mogoče preprečiti?

Kakšna je preventiva in kako si lahko pri bolezni pomagamo?

Zdrav življenjski slog je ključnega pomena za naše zdravje, seveda tudi za naše oči. A starostna degeneracija rumene pege je kompleksna bolezen, odvisna tudi od genetike, zato je ni mogoče v celoti preprečiti, tudi če živite zdravo. Vsekakor pa s pravilno prehrano in izogibanjem razvadam odločilno zamaknete njen pojav ali preprečite njeno napredovanje.

Zgodnje oblike degeneracije rumene pege lahko do 30 % upočasni uporaba vitaminskih kapsul, medtem ko se napredne oblike uspešno zdravi z zdravili z imenom antiVEGF skupine. Zdravila se uporabljajo v obliki injekcije v oko.

Zdrav življenjski slog: hrana, šport, hidracija za zdrave oči

Zdrav življenjski slog preprečuje degeneracijo oči.

Poglejmo podrobneje, na kakšne načine je mogoče upočasniti pojav starostne degeneracije rumene pege:

Prenehajte kaditi: prej kot prenehate kaditi, bolje je. Zaradi kajenja so vaše oči izpostavljene škodljivim prostim radikalom, ki lahko povzročijo celične poškodbe in preprečujejo hranilom, da bi nahranila mrežnico.
Jejte veliko zelene listnate zelenjave: gre za zelenjavo z veliko antioksidanti, ki preprečujejo celične poškodbe s strani prostih radikalov.

Uživajte prehranski dodatek za zdravje oči: če vam ne uspe zaužiti dovolj svežega sadja in zelenjave, se z zdravnikom posvetujte o uživanju prehranskega dopolnila. Ta naj ustreza priporočilom strokovnjakom, ki svetujejo uživanje dodatka z vsebnostjo luteina, zeaksantina, resveratrola, omega-3-maščobnih kislin, vitaminov D, E in C ter cinka, bakra in selena. Vse našteto vsebuje Nutrof Total, ki sledi zadnjim smernicam znanosti očesnega nutricionizma ter zagotavlja, da boste vedno zaužili najsodobnejše, z raziskavami podprte hranilne snovi za vaše oči.

Nutrof Total podpira zdravje rumene pege

Nutrof Total odlično podpira zdravje rumene pege in oster vid.

Nosite sončna očala: prepogosta izpostavljenost UV-sevanju lahko povzroči poškodbe mrežnice, zato strokovnjaki svetujejo uporabo sončnih očal z oznako UV 400.
Poskrbite za zdrav krvni tlak in telesno maso: Slaba cirkulacija zaradi previsokega krvnega tlaka lahko zmanjša dotok krvi do oči, kar lahko zaradi slabe oskrbe s kisikom prispeva k pojavu starostne degeneracije rumene pege.

Amslerjev test za preverjanje vida: Amslerjev test je preprosto orodje, s katerim lahko zaznate morebitne deformacije ali spremembe v vašem vidu oziroma očeh, npr. starostno degeneracijo makule. Tak je postopek preverjanja vida:

Medtem ko nosite svoja običajna bralna očala (če jih uporabljate), eno oko pokrijte z roko.
Postavite se na običajno bralno razdaljo od mreže.
Osredotočite in fiksirajte pogled na mrežo.
Postopek ponovite še na drugem očesu.
Če črte niso povsem ravne ali je mreža nepravilne oblike, ali če določeni deli mreže manjkajo, se morate takoj posvetovati z vašim izbranim specialistom oftalmologom.

Amslerjev test: preizkusite svoj vid.

Za konec ...

Če opazite, da se vam je centralni vid nenadoma poslabšal ali se počasi slabša, vam svetujemo, da obiščete oftalmologa, ki bo s pregledi ugotovil, ali je za to kriva starostna degeneracija rumene pege. Če ste starejši od 65 let, je priporočljivo, da preglede preventivno opravljate enkrat na leto. Najboljša zaščita pred boleznijo še vedno ostajajo zdrava prehrana, gibanje in sončna očala, ki vaše oči ščitijo pred škodljivimi UV-žarki. Če vas še karkoli zanima v zvezi z zdravjem oči, vas vabimo na naš blog s številnimi uporabnimi nasveti.