Zgradba očesa in fotoaparat – podobnosti je veliko
07. 04. 2021

Kako sta si podobni zgradba očesa in fotoaparat

Oko, ta čudež narave, je nemogoče v celoti posnemati, saj je skupek kompleksnih sestavnih delov, ki sodelujejo z živčnim sistemom in možgani, da ustvarijo sliko. Vsekakor pa je zgradba očesa precej navdahnila izumitelje fotoaparata. Ti so izdelali izjemen približek, ki dandanes oko v marsičem celo prekaša. Poglejmo, kakšne so podobnosti in razlike med človeškim očesom in fotoaparatom.


Kako je zgradba očesa navdahnila delovanje fotoaparata

Za začetek si podrobneje oglejmo, kakšna je sestava očesa, da bomo lažje razumeli podobnost s fotoaparatom. Gre za organ z izjemno zapleteno anatomijo.

zgradba očesa v primerjavi s fotoaparatom
Zgradba očesa je precej navdahnila izumitelje fotoaparata, ki so izdelali izjemen približek.

Zunanji del očesa sestavljajo veke in solzne žleze. Sprednji del očesa imenujemo tudi zrklo, sestavljajo pa ga:

  • roženica: prosojni sprednji del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in sprednji prekat;
  • beločnica: beli del očesnega zrkla;
  • sprednji prekat: prostor med roženico in kristalinično lečo;
  • šarenica: kolobar mišičnega tkiva med roženico in lečo, v katerem so barvila, ki dajejo očem barvo;
  • zenica: odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico;
  • leča: prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere funkcija je lom svetlobe, ki pada v oko, in njeno fokusiranje na mrežnici za zajem svetlobe.

V notranjem delu očesa se nahajajo:

  • sprednja hialoidna membrana;
  • steklovina: steklasta, prozorna substanca v očesu za lečo;
  • mrežnica: tkivo, ki leži na zadnji steni očesa; zadolžena je za nastanek slike, ki jo vidimo;
  • žilnica: tkivo, prekrito s krvnimi žilami;
  • vidni živec: sestavljen je iz živčnih vlaken, ki izhajajo iz receptorjev v očesni mrežnici in potekajo proti vidnemu centru v možganih.

zgradba očesa
Zgradba očesa je izredno kompleksna in hkrati pravo čudo narave.

Kako fotoaparat posnema delovanje očesa

Tako oko kot fotoaparat imata leče in na svetlobo občutljive površine. Obe “napravi” nadzirata, koliko svetlobe prodre skozi lečo.

V očesu za to skrbi šarenica, kolobar mišičnega tkiva, ki daje očem barvo. Ta zoži zenico in s tem omeji prehod svetlobe, če je ta močna, ali pa jo razširi, kadar je svetlobe malo. 

Leča v očesu zbere svetlobo. Slika nastane v zadnjem delu očesa na mrežnici, ki je na svetlobo občutljiva površina. Od tod impulzi potujejo v možgane po optičnem živcu. Možgani nato interpretirajo videno.

Tudi v fotoaparatu je proces pri fotografiranju podoben. Najprej svetloba pade na lečo fotoaparata. Zaslonka, podobno kot šarenica, nadzoruje, kolikšna količina svetlobe bo vstopila v fotoaparat. Nato svetloba pade na površino, občutljivo na svetlobo. Včasih je bil to fotografski film, v digitalnih fotoaparatih pa to nalogo opravljajo slikovni senzorji.

Pomembna prednost očesa: leča v očesu je prožna

Pomembna razlika med delovanjem fotoaparata in očesa je v delovanju leče. Leča v fotoaparatu je toga, zato sliko ostrimo s približevanjem ali oddaljevanjem leče od senzorja. 

Leča v očesu deluje drugače. Ker je mehka in prožna, za ostrino vida poskrbi s spreminjanjem oblike. V tem oziru je oko v primerjavi s fotoaparatom precej naprednejša »naprava«, saj ostrino zagotavlja z eno samo lečo, medtem ko fotoaparati največkrat uporabljajo sistem več leč, ki poskrbi za ostrino slike.

zgradba fotoaparata in zgradba očesa sta si v marsičem podobni
Fotoaparat posnema delovanje očesa; sodobni fotoaparati ga v marsičem celo prekašajo.

Subjektivna slika v očeh proti objektivni sliki v fotoaparatu

Ko pritisnete sprožilec fotoaparata, ta naredi sliko, ki zaznamuje enkraten trenutek v času, zato rečemo, da je slika objektivna. Oko deluje malce drugače, saj zmore ustvariti natančno in ostro sliko zgolj v središču našega pogleda, vendar pa tega ne opazite, saj se oči neprenehoma premikajo.

Prav zaradi teh mikropremikov očesa je slika, ki jo ustvari oko, kompleksen sistem slik – pravzaprav gre za celo paleto slik, ki vam dajo občutek polnih barv, in nekakšnega tridimenzionalnega zemljevida našega vidnega polja. Vsako oko ima tudi slepo pego, to je del vidnega polja, ki ga oko ne vidi. Vendar pa to slepo pego naši možgani uspešno »kompenzirajo« tako, da jo zapolnijo s podatki iz drugih zornih kotov.

Kako oči pri razponu prekosijo fotoaparat

Ko gre za razpon vida, ima človeško oko veliko prednost pred fotoaparatom, saj je zmožno videti okolico tako v najsvetlejšem delu sončnega dneva kot tudi ponoči, za popolno prilagoditev med svetlobo in temo pa ne potrebuje veliko časa. Seveda zmore tudi fotoaparat zajeti lepo sliko v sončnem dnevu ali ponoči.

A en fotoaparat oziroma objektiv ne zmore obojega. Lep primer prednosti očesa je, ko gledate postavo nekoga, ki stoji pred oknom, skozi katerega v prostor pada močna svetloba. Oko bo znalo videti postavo človeka, medtem ko fotoaparat zmore zajeti zgolj obrise.

prikaz kako je fotoaparat v slabi svetlobi zmožen zajeti samo obrise postav
Fotoaparat je v slabi svetlobi zmožen zajeti samo obrise postav, oko je sposobno videti veliko več.

V mrežnici v očesu sta dve vrsti fotoreceptorjev: paličnice in čepnice. Paličnice so zelo občutljive in omogočajo gledanje v pogojih šibke osvetljenosti, čepnice pa so odgovorne za gledanje podnevi in zaznavanje barv.

Obstajajo tri vrste čepnic. Vsaka vrsta se odzove na različne valovne dolžine svetlobe: rdeče na dolge valovne dolžine, modre na kratke, zelene pa na srednje.

Tudi v fotoaparatu so fotoreceptorji, a ne dve vrsti, pač pa samo ena. Fotoaparati se na rdečo, modro in zeleno svetlobo odzovejo s pomočjo filtrov, ki se nahajajo na vrhu fotoreceptorjev. Ti so enakomerno razporejeni po leči. V človeškem očesu pa so čepnice v sredini mrežnice, medtem ko paličnic tam sploh ni.


Tako fotoaparat kot oči potrebujejo dobro vzdrževanje in reden servis

Kadar se fotoaparat pokvari, ga lahko enostavno zamenjate ali zaupate strokovnjaku, da ga popravi. To še vsaj za zdaj ne velja za oči, ki vam morajo služiti celo življenje, saj menjava za novejši model ni mogoča. Zato je treba za oči dobro skrbeti.

Pomemben del te skrbi so redni pregledi oči pri očesnem zdravniku, ki bo preveril, ali oko še vedno deluje, kot bi moralo. Prepoznal bo znake poslabšanja vida ali najpogostejših očesnih bolezni, npr. sive mrene, glavkoma, suhih oči, vnetja vek ali starostne degeneracije rumene pege.

Veliko lahko za dobro formo oči naredite tudi sami. Živimo v digitalni dobi, ki očem ne prizanaša. Pomembno je, da jim privoščite reden odmor od zaslonov.

Poskrbite tudi za zadostno vlažnost oči, npr. s kapljicami za oči Thealoz Duo. Gre za kapljice, ki so popolnoma brez konzervansov, oči pa ščitijo in obnavljajo z edinstveno učinkovino trehalozo.

Kapljice za oči Thealoz Duo
Kapljice za oči Thealoz Duo poskrbijo za zadostno vlažnost oči.

Oči lahko krepite z zdravo prehrano, o čemer lahko več preberete na povezavi.

Včasih pa se zgodi, da zdrava prehrana ni dovolj in potrebujete dodatno podporo v obliki prehranskega dopolnila. Prehransko dopolnilo za oči Nutrof Total predstavlja izjemno preventivo, saj zagotavlja vse potrebne hranljive snovi za ohranjanje zdravih oči.

Prehransko dopolnilo za oči Nutrof Total
Prehransko dopolnilo za oči Nutrof Total zagotavlja vse potrebne hranljive snovi za ohranjanje zdravih oči.

Če potrebujete več nasvetov, kako ohranjati zdravje oči, vas vabimo, da preberete članek na povezavi. Kakršne koli dileme na temo oko, očesne bolezni in skrb za oči pa bo razjasnila naša zbirka člankov za zdrave oči na povezavi.

Nazaj na vrh